(1) Obremenitev grelnega elementa: Tok žično navitega uporovnega elementa lahko doseže 1,4-kratno nazivno vrednost po vklopu (npr. oprema za ogrevanje/klimatizacijo). 10-odstotno povečanje omrežne napetosti bo povzročilo znatno povečanje toka, kar zahteva temeljito analizo za izbiro ustreznega nazivnega toka kontaktorja.
(2) Naprave za razsvetljavo: Žarnice z žarilno nitko ob vklopu doživijo udarni tok, ki je 15-krat večji od njihovega nazivnega toka, tok pa se dramatično poveča z 10-odstotnim povečanjem napetosti, kar jih uvršča med AC-5b. Druge svetilke so razvrščene kot AC-5a zaradi vrednosti zagonskega toka, zagonskega časa in faktorja moči ≠ 1.
(3) Obremenitev nizkonapetostnega transformatorja: konični tok ob vklopu doseže 15- do 20-kratnik nazivne vrednosti (glede na karakteristike navitja in jedra). Na primer, med delovanjem kratkega stika na sekundarni strani transformatorja varilnega stroja je primarno stransko stikalo izpostavljeno močnim tokovnim obremenitvam.
(4) Obremenitev kondenzatorja: Prehodni polnilni tok je ob vklopu izredno visok, spremljajo pa ga visokofrekvenčna nihanja, kar postavlja stroge zahteve za električna stikala.
(5) Obremenitev motorja: motorji z navitim rotorjem spadajo v kategorijo AC-2 (upor tokokroga rotorja omejuje tok in čas zagona se podaljša, ko se obremenitev poveča); motorji z veveričjo kletko imajo pri neposrednem zagonu efektivno vrednost 4 do 8-krat večje od udarnega toka, po upadu pa tok postane ustaljen.

